Še do nedavnega je imelo »mleko« neoporečno definicijo, in se je omejilo le na živalski produkt. Vsak otrok vendar ve, da za človekove potrebe mleko proizvajajo krave, sem pa tja tudi koze. V zadnjih nekaj letih pa so se kot strela z jasnega za mleko začele pojavljati alternativa za alternativo, kar z veseljem pozdravljajo alergiki na laktozo in posamezniki, ki so se odločili, da ne bodo uporabljali živalskih produktov. Tako lahko v trgovinah zasledimo pestro ponudbo sojinih, ovsenih, riževih, mandljevih, lešnikovih, kokosovih in drugih napitkov, ki vsak po svoje kličejo po nečem novem. Kravje mleko je dolga leta slovelo po svojih pozitivnih učinkih za naše telo, saj naj bi vsebovalo hranila kot so kalcij, fosfor, vitamin D, beljakovine in kalij (se še kdo spomni znamenitih besed naših mamic »pij veliko mleka, da boš imel trde kosti«?). V zadnjih časih pa mnogo študij te definicije zavrača in opozarja, da ima živalsko mleko za človeka več škodljivih posledic kot pa koristnih. Da pa se od teme ne oddaljimo preveč, bomo na tej točki primerjavo opustili. Ker pa se police šibijo pod raznovrstno izbiro rastlinskih napitkov, je včasih težko izbrati nekaj povsem novega, ko pa niti ne vemo, kaj kupujemo. Da pa bo izbira v prihodnje vsaj nekoliko lažja, sta tu opisana dva najpopularnejša rastlinsko napitka: ovseno in riževo mleko.
OVSENO MLEKO
Ovseno mleko je, poleg riževega in sojinega, najpopularnejša alternativa. Njegova struktura je gosta in rahlo kremasta kot kravje mleko, po okusu pa je nekoliko slajši (pa čeprav pri procesu pridelave ni dodano nič sladkorja). Pohvali se lahko z bogato izbiro hranil, saj ima oves med žitaricami najboljši izvor kalcija in drugih mineralov, kot so magnezij, fosfor, železo, kalij. Samo 1 kozarec ovsenega mleka na dan vsebuje 36% priporočenega dnevnega vnosa kalcija, 10% vitamina A in 10% železa. Kalcij je za naše telo izredno pomemben, saj pomaga ohranjati močne kosti in zobe, poleg tega pa pomaga uravnavati krvni tlak in podpira delovanje mišic. Železo je pomembna komponenta hemoglobina, substance v rdečih krvničkah, ki transportira kisik iz naših pljuč po celem telesu. Ob pomanjkanju železa in posledično kisika naše telo ne more delovati optimalno, in smo pogosto utrujeni. Vitamin A pa je nujen za delovanje imunskega sistema in zdrave oči.
Poleg tega, da je primerno za alergike, saj ne vsebuje laktoze, pa je vredno omeniti tudi, da ima ovseno mleko izredno nizko vsebnost maščob, saj jih ima na 100g zgolj 1,2g, od tega nenasičenih le 0,2g. Zaradi tega je ovseno mleko primerno tudi za razne diete. Poleg vsega naštetega pa, glede na to, da ovseno mleko vsebuje zgolj oves in vodo, ne vsebuje popolnoma nič holesterola.
RIŽEVO MLEKO
Ta napitek se po navadi procesira iz rjavega riža, in je od ovsenega nekoliko redkejši, vseeno pa je po okusu še vedno poln. Prav tako je po malce sladek, pa čeprav, tako kot ovseno mleko, nima dodanega sladkorja. Riževo mleko je pravi naslov za alergike na laktozo, kot tudi za tiste, ki ne prenašajo glutena, saj ga riž ne vsebuje. Tudi to mleko ponuja vrsto hranil, pomembnih za delovanje človeškega organizma. 1 kozarec riževega mleka vsebuje 30% priporočenega dnevnega vnosa kalcija, 15% fosforja, 10% vitamina A in 25% vitaminov D in B12. Fosfor je komponenta vseh celičnih membran in je esencialen pri aktiviranju vseh B vitaminov. Vitamin D ohranja zdrave kosti in zobe, pomaga pri zdravju imunskega sistema, možganov in živčevja in pomaga preprečevati nekatere vrste raka. Vitamin B12 oziroma kobalamin pa igra zelo pomembno vlogo pri delovanju živčnega sistema in vpliva na zmanjševanje utrujenosti in izčrpanosti.
Tudi riževo mleko ima nizko vsebnost maščob: na 100g vsebuje 1g maščob, od tega 0,1g nenasičenih. Seveda pa, tako kot ovseno mleko, ne vsebuje nič holesterola.
Ovseno in riževo mleko nista edini »pravilni« rešitvi pri nakupu rastlinskih napitkov. Vsi odražajo določene karakteristike svojih glavnih sestavin, tako da nam pri pokušanju novih nikoli ne bo dolgčas. V vsakem primeru, pa naj smo zapriseženi ljubitelji kravjega mleka ali ne, lahko sem in tja vseeno poskusimo okusno alternativo, ki nam jo ponujajo rastline. Napitki se po svoji konsistenci, barvi in okusu med seboj nekoliko razlikujejo, a vseeno vse izmed njih lahko uporabimo v čisto vse namene, kot bi uporabili kravje mleko – v kavi, za peko, za razne pudinge, zdrobe in mlečne riže … Napitek si lahko tudi preprosto nalijemo v kozarec in ob njegovem polnem okusu uživamo ob zajtrku. Možnosti je neskončno, vse ostalo je odvisno le od nas in naše domišljije. Naj nam nove možnosti ne naženejo strah v kosti, ampak nas navdahnejo z novimi idejami.
